Splošno

Častna pokroviteljica

Častna pokroviteljica

cat
Častna pokroviteljica 34. Pikinega festivala je legendarna slovenska igralka in Pikina vzornica Milena Zupančič!

Milena Zupančič (1946), primadona slovenske gledališke in filmske igre, prvakinja in dolgoletna članica ljubljanske Drame, je v svoji petdesetletni karieri, ki jo brez predaha nadaljuje tudi v pokoju, odigrala več kot 120 gledaliških in več kot 80 filmskih in televizijskih vlog, s katerimi se je zapisala v srca Slovencev. 

Za svoj dragocen ustvarjalni gledališki in filmski opus je bila nagrajena z najvišjimi nagradami in priznanji; več Borštnikovih, Sterijevih in puljskih aren, prejela je Borštnikov prstan (1999), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), na mednarodnem gledališkem festivalu v Makedoniji je postala nosilka prestižnega naslova igralka Evrope 2015, predsednik Borut Pahor ji je podaril zlati red za zasluge (2016), veliko priznanje za igralske dosežke je prejela iz rok predsedstva filmskega festivala SEE na pariški Univerzi Sorbonne Paris Cité (2019), prejela je nagradi bert in viktor, na Festivalu evropskega filma Palić v Srbiji prejela častno nagrado Aleksandra Lifke (2021) … 

Fotografija: Mateja Jordović Potočnik

Pikast pozdrav Milene Zupančič

pika
foto: Mateja Jordović Potočnik
foto: Mateja Jordović Potočnik

Dragi mladi prijatelji, pa tudi starejši, ki ste v sebi ohranili otroško radovednost, iskrivost in veselje, lep pozdrav vsem.

Zares sem vesela, da sem spet tu, z vami, po dolgih, dolgih letih. Sem že v letih in tako sem pozabila, katerega leta sem bila na festivalu, se pa  spomnim, da je moj čudoviti kolega Marko Mandič takrat še obiskoval gimnazijo tu, v Velenju.
V tem, zdaj najbolj zabavnem mestu na svetu, Velenju, se je ponovno prebudil otrok v meni. Tisti otrok, ki je tako zelo občudoval najpogumnejšo, najmočnejšo, najbolj iskrivo, najbolj zabavno deklico na svetu, Piko Nogavičko. 

In ker je ta otrok v svoji fantaziji poskušal vsaj malo biti podoben Piki, sem si lase spletala v kitke, obula pisane volnene nogavice, svojega konja nisem imela, pa sem zajahala kar domačega konja, ki je sicer vlekel plug, ko se je orala njiva, bil vprežen v voz, poln sena ali pa  koruze, krompirja in vozil domov drva za mrzle zimske dni ... Opice do takrat še nikoli nisem videla v živo, težko je bilo najti zamenjavo za gospoda Ficka. S sabo sem namesto njega prenašala majhnega oranžnega mucka. Vile Čira-čara seveda ni bilo mogoče najti, pa sem se tu pa tam naselila v različne skrite kotičke - pod kakšno ogromno krošnjo, ki je svoje veje raztezala skoraj do tal, včasih pod kakšno veliko skalo, ki obkrožajo mojo vas ali pa kdaj pa kdaj kar v drvarnico. Uživala sem, ker sem si predstavljala, da v teh svojih vilah Čira-čara živim svobodna in samostojna. Nič, prav nič še zdaleč ni bilo podobno Piki, ampak v svoji fantaziji in neizmernem občudovanju moje junakinje sem se na trenutke počutila Pika Nogavička.
Pisateljica Astrid Lindgren je ustvarila super junakinjo, ki s svojim pogumom in izvirnostjo opogumlja nas vse - mlade in starejše - da smo lahko na svoj način posebni, edinstveni, svobodni.

Uživajmo vsi v tem "narobe svetu", kjer je vse prav. Pikin festival je predvsem igriv, zabaven, je pa tudi kulturno-vzgojen, na stežaj odpira vrata domišljiji, ustvarjalnosti, novim spoznanjem.

Prepričana sem, da bo Pikin festival še dolga leta ostal "Festival nad festivali".

Milena Zupančič